Kemično uničevanje škodljivcev

Uporaba pesticidov neposredno na napadenem lesu je manj zanesljiva metoda, ki je morda učinkovita šele v enem letu ali še kasneje.

Danes na tržišču ni mogoče dobiti ekološko neoporečnih kemičnih sredstev za zatiranje lesnega črva. Kemična sredstva le redko ubijejo črve v lesu, saj ne prodrejo zadosti globoko v les. Le plin pod pritiskom lahko seže do poslednjega rova v lesu. Uporaba kemičnih sredstev ubije hrošča, ko le ta zapušča les. To pa pomeni le, da smo preprečili ponovno okužbo istega ali drugega lesa, ker smo lesnemu črvu preprečili nadaljnje razmnoževanje. Če imamo srečo, lahko kemična sredstva celo ubijejo črva v lesu, ker včasih lesni črv nevede naredi svoj rov čez star opuščen rov, to pa kemikalijam omogoča prosto pot do črva. Da pa bi ubili lesnega črva brez posebne sreče, moramo biti pripravljeni na dolgoročno bitko z le enim zmagovalcem in ni nujno, da boste to vi. Zelo težko je namreč ugotoviti 2-D pozicijo črva, kajti zvok, ki prihaja od črva preko rovov do površine lesa je mnogokrat popačen. Potrebno pa je ugotoviti še globino črva. Če si navkljub estetskemu izgledu in oslabljeni statični stabilnosti lahko privoščite vrtanje v les, se nemalokrat zgodi, da prevrtate precej veliko površino lesa, črv pa bo še vedno veselo pel svojo melodijo.

Lastniki domov, ki so za zatiranje lesnega črva uporabljali kemične pripravke ali so le te uporabljale pooblaščene firme za zatiranje škodljivcev, so izkusili nenavadne simptome, kot so vnete oči, nos in grlo, kašljanje in kihanje, glavobol, slabost, izpuščaje in omotico. V redkih primerih pa so nekatere žrtve doživele napad krčev podobnih epilepsiji, v drugih primerih pa so se razvile redke oblike raka in krvnih bolezni. Skrajni primeri uporabe pesticidov v stanovanju pa so se končali celo s smrtjo.

Uporabo strupenih kemikalij v domovih bi morali ponovno preučiti. Leta 1998 opravljena raziskava delavcev, ki sodelujejo pri zaščiti lesa je pokazala, da je morda njihova izpostavitev klorofenolu razlog za povečano tveganje za sarkomom mehkega tkiva. Prav tako je študija med zaposlenimi izpostavljenimi klorofenolu pokazala povečano tveganje za rakom limfnega sistema (ne-Hodgkin). Rezultati študije v centrih za nego otrok (jasli) v Nemčiji, s katero so preučevali škodljive posledice lesnih zaščitnih sredstev, kažejo na precejšnjo zmanjšanje porodne teže in dolžine potomcev pri ženskah, ki so bile izpostavljene kemijskim pripravkom (organoklorin,  pentaklorofenol (PCP), lindan) in navajajo možnost, da je njihova strupena učinkovina vplivala na zarodke. Nekateri najnovejši izdelki za zatiranje škodljivcev bazirajo na borovi kislini, ki jih je mogoče dobiti v obliki koncentrata ali praška topnega v vodi in so namenjeni nanosu neposredno na površino lesa. Kemikalije na osnovi borove kisline ne vsebujejo hlapljivih snovi. V les pa prodirajo zelo počasi toda vztrajno ter tako zaustavijo organizme, ki napadajo les.

Vsa kemična sredstva za zatiranje škodljivcev so tako ali drugače strupena za ljudi in živali. Nekatera od njih so poznana kot povzročitelji resnih dolgoročnih zdravstvenih problemov, vključno z rakom in reprodukcijskimi zapleti. Toda njihova pravilna in varna uporaba v skladu z navodili in zakonskimi določili ne bi smela negativno vplivati na ljudi ali živali, katerim ni namenjena.