posveta Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Lublana, 28. septembra 2002
Platnica: |
mehka |
Strani: |
74 |
Višina: |
23,5 cm |
Širina: |
16,5 cm |
Teža: |
177 g |
Jezik: |
slovenski, angleški |
Avtor: |
(glej Kazalo) |
Založnik: |
Jutro |
Leto: |
2003 |
ISBN: |
978-961-64332-2-8 |
|
Predgovor |
5 |
Preface |
7 |
Ivan Tomažič |
Slovanski sledovi v predindoevropskem obdobju |
9 |
Slavic traces in the Pre-Indo-European era |
Petr Jandaček |
Equipment of Ötzi in Basque and Slavic |
15 |
Ötzijeva oprema po baskovsko in po slovansko |
Jožica Gerden |
Prvobitnost Venetov Srednje Evrope |
19 |
Autochtonism of the Slavs (Wends) |
Jože Škulj |
Genetske raziskave in njihov pomen za preučevanje Venetov |
29 |
The importance of genetic research for the study of Veneti |
Anton Perdih |
Vplivi zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope |
39 |
The influence of the Last Glacial on the inhabitants of Europe |
Vinko Vodopivec |
Primerjava branj pyrgijskih zlatih ploščic |
49 |
Comparison of readings of Golden Plates of Pyrgi |
Giancarlo Tomezzoli, Valerij A. Čudinov |
The “Spada di Verona” |
63 |
"Veronski meč" |
|
Zaključek |
72 |
Conclusions |
|
Posvet v letu 2002, Praprebivalstvo na tleh Srednje Evrope, je bil pripravljen z namenom, da nam razširi okvir vedenja o praprebivalstvu na tem prostoru. Sedaj, ko so nam bili predstavljeni dodatni podatki in argumenti, se vedno boli bistri, kako je prišlo do podobnosti v baskovskem in slovenskem jeziku in da te podobnosti lahko pomenijo podoben, ne pa nujno isti izvor v času pred zadnjo poledenitvijo. Takrat je bilo celotno območje zaradi velike gibljivosti prebivalstva dokaj homogeno, kar velja predvsem za jezik, ki je bil nujna osnova sporazumevanja.
Pomembni so tudi podatki iz germanskih virov, ki so nam bili do sedaj zamolčani, in ki jasno kažejo, da so bili na sedaj germanskih ozemljih prvotni prebivalci Slovani ter da so bili Germani zavojevalci, ki so Slovane izrivali in jih s svojo agresivnostjo asimilirali in razlaščali, občasno pa tudi sistematično germanizirali. V isto smer kažejo tudi rezultati genetskih raziskav za različne evropske narode in še posebej za Slovence, in tudi nekatere jezikovne primerjave, saj so jeziki zelo trdoživi in se njihov vpliv le počasi izgubila.