Iz etimologije besede jantar, se je iz dokaznega gradiva razvila obširna študija, ki obsega kar 605 besed. Posebnost te študije je ta, da so raziskovane besede soodvisne in povezane v široko drevesno strukturo, tako po pisni obliki kot po pomenu. Druge meni znane študije so zasnovane tako, da avtorji osnovni besedi iščejo pisne vzporednice v drugih jezikih in tako poskušajo razložiti razvoj in ugotoviti prvotno obliko besede. Z ozadjem in s povezavo pomenov teh besed pa se ne ukvarjajo. Tako so omejeni le na preučevanje pisnih ostankov sodobnega sveta, medtem ko v čas pred nekaj tisočletji ne morejo videti.

     Od pisne dediščine razumejo le grščino in latinščino, zato ju, kot najstarejša razumliva pisna jezika, postavlajo na sam začetek razvoja evropskih jezikov. To je le še dodatna napaka. Obstajajo namreč tudi starejši zapisi, kot so etruščanski, retijski, venetski, vinčanski in drugi, vendar jih ne znajo razložiti. Ker ne razumejo pomena, njihovo vsebino najraje razlagajo s čudnimi imeni.

     Razlog, da zahodna znanost primerja le pisne oblike besed in sorodnosti išče v tem okviru, medtem ko se s pomenom ne ukvarja, leži v tem, da so vsi zahodni jeziki po izvoru sekundarni ali celo terciarni. V praksi to pomeni, da so rezultat trka dveh ali več, po izvoru popolnoma različnih jezikov. Besede so se premešale in popačile, pomen se je izgubil, slovnica se je močno osiromašila.

     Od povezav med besedami so ostali le sledovi, pomenska struktura se je izgubila. To je glavni razlog, da ne najdejo poti iz jezikovnega labirinta. Ker ne vidijo celote, ker se jim niti sanja ne, da je imel prvotni jezik Evrope visoko razvito ter natančno pomensko in oblično strukturo, na podlagi katere so se oblikovale obstoječe besede in nastajale nove.

     Sekundarni in terciarni jeziki te strukture ne poznajo, ker so jo primitivni tujci prilagodili nivoju lastnega obzorja. S tem so strukturo razbili, besede pa izmaličili. Tako v zahodnih jezikih besede dojemajo le kot slučajno ali dogovorjeno tvorbo, ki ji je nekdo vdihnil pomen. V prvotnem jeziku Evrope pa so besede del oblično-pomenske strukture, ki je nastala po znanih in jasnih pravilih. Slutiti je celo božje delovanje. Nič naklučij, nič slučajnega.

     Ta študija preko razlage in strukturne soodvisnosti 605 besed jasno prikaže, da poleg doslej znanega, nad "znanostjo" obstaja tudi neznana realnost prvotnega jezika Evrope, ki je obstajala pred vdorom tujih ljudstev in se je do danes ohranila le na zelo majhnem koščku Evrope. Nastopil je čas, da se to zazna, prizna, ozavesti, oživi in ponovno razširi po vsej Evropi.

Na začetku je bila beseda,
ludje besede so bili Boginji blizu
in beseda je bila pri Boginji sami.
Boginjo so poznali pod imenom RI,
najvišjo Boginjo vsega stvarstva,
ki je red, popolnost in resnica.



Potem se priplazi kača,
ki je od samega hudega duha.
Pojavijo se nomadski bojevniki in
napadejo staroselce od vzhoda in juga.

Razdelili so besedo na mnogotere dele,
prostor so polnili z zmedo in kaosom.
Dvojina ki je blagovolnost višavja,
je skoraj izginila iz sveta.