	Osnove
	Zgodovina
	Galerija
	Naročila
	Ideje
	nazaj

TEHNIKE IZDELAVE | MATERIALI | PODLAGE | LEPILA | OBLIKOVANJE

Osnove mozaika

Tehnike izdelave

Poznamo tri osnovne tehnike izdelave mozaikov in sicer:

bizantinsko metodo
direktno metodo
indirektno metodo

Bizantinska metoda

Kos lesene deske naj bo po dolžini in širini 3 cm večji od velikosti končne velikosti mozaika. Naokrog po robu deske privijemo v leseno podlago štiri letve. Okvir napolnimo z glino in jo omočimo z vodo. Na papir narišemo skico za mozaik in ga položimo na glino. Začenši z zgornjega levega roba razrežemo papir na majhne koščke in v glino vstavimo koščke marmorja, kamenja, stekla, itd.

Ko so vsi koščki pravilno nameščeni, površino mozaika namažemo z lepilom za tapete in ga pokrijemo s tankim vlažnim kosom blaga. Po 1-2 dneh odstranimo vijake in okvir, mozaik pa previdno obrnemo. Posušeno glino previdno razlomimo na koščke in jo počasi odstranimo. Fuge med koščki mozaika morajo biti čiste. V lesen ali kovinski okvir položimo rabitz mrežo za ojačitev.

Pripravimo mešanico lepila (malte) iz enakomernega dela cementa in mivke ter premešamo z vodo tako, da je masa enakomerno gosta. Maso vlijemo v okvir in z obema rokama v maso vstavimo mozaik, tako da je tkanina na vrhu. Okvir ročno vibriramo oz. še bolje v mizo na kateri delamo udarjamo z gumijastim kladivom. Tako se mozaik enakomerno usede v maso in se vse pore lepo zalijejo. Po 10 - 20 minutah navlažimo krpo in jo previdno odstranimo z mozaika. Odvečno maso z gobo ali krpo odstranimo z mozaika. Po eni uri površino mozaika ponovno omočimo in očistimo, nato pa pustimo mozaik sušiti 3–4 dni. Medtem je potrebno mozaik občasno vlažiti, da ne bi razpokal. Po 4 dneh očistimo mozaik s čisto kompaktno krpo.

Direktna metoda

Direktna metoda je izdelava mozaika s polaganjem koščkov materiala neposredno v lepilo (gradbeno lepilo, malta, beton, PVA lepilo, ...) direktno na podlago iz lesa, kovine, na tla itd. Delo mora biti končano vsaj v nekaj urah, odvisno od hitrosti sušenja lepila. Če lahko mozaik izdelujemo postopno to ni tako pomembno.

Ko je mozaik končan je s površine potrebno očistiti lepilo ali fugirno maso. Fugirno maso je potrebno večkrat očistiti preden se popolnoma osuši sicer lahko ostanejo madeži, ki jih je kasneje predvsem iz poroznih materialov zelo težko očistiti. Če se lepilo rado hitro suši in pri tem razpoka (cement) je potrebno proces sušenja upočasniti z večkratnim močenjem v naslednjih dveh dneh oz. pokriti mozaik z mokro brisačo. Proces sušenja mase iz cementa lahko učinkovito upočasnimo z dodatkom lepila za ploščice v maso.

Indirektna metoda

Se uporablja predvsem za pohodne mozaike in povsod tam kjer želimo doseči čim bolj ravno zgornjo ploskev. Na industrijski rjav papir narišemo skico mozaika na katerega lepimo koščke mozaika z vodotopnim lepilo kot sta vodotopno PVA lepilo in lepilo za tapete. Delovna površina mora biti na popolnoma ravna. Koščke mozaika lepimo z vidno stranjo navzdol na papir.

Ko je mozaik končan ga je potrebno z zgornje strani zaliti z maso. Tako utrdimo spodnjo ploskev mozaika. Če želimo doseči raven rob, okrog mozaika postavimo okvir in maso izravnamo po okvirju. Z višino okvirja reguliramo končno višino mozaika. Po tem, ko se z maso zalita spodnja ploskev mozaika posuši (2 do 3 dni), je potrebno odstraniti papir na katerega smo lepili mozaik.

Mozaik previdno obrnemo, tako da je vidna stran mozaika s papirjem zgoraj. Papir je potrebno dlje časa močiti, tudi več ur. Papir se napoji vode in lepilo počasi odstopa. Ko se lepilo stopi je potrebno papir previdno odstraniti ter z mozaika odstraniti ostanke lepila. Če je potrebno lahko fuge zalijemo s fugirno maso.

Indirektna metoda je uporabna v primeru, ko bi bilo nesmiselno in težko delati mozaik na samem mestu vgradnje npr. Pri izdelavi zamudnejši zunanji mozaiki in stenski mozaiki na nepripravni višini

Materiali

Za izdelavo mozaika se v današnjem času uporabljajo tako naravni kot umetni materiali kot so: kamen, steklo, prodec, opeka, keramika, porcelan, školjke, kovine, plastika, itd. Koščki so naravnih oblik, lahko pa razbiti ali razrezani ter oblikovani v kvadrat, pravokotnik, trikotnik ali trapezoid. Mozaik je lahko narejen tudi iz povsem naključnih nepravilnih oblik, kar mu ob medsebojni skladnosti koščkov, barv in fug daje poseben čar. Velikosti koščkov so od 1mm pa do nekaj cm.

Ko se odločamo kakšen material bomo uporabili pri izdelavi mozaika je dobro upoštevati nekaj čisto praktičnih nasvetov. Material naj bo primeren okolju in namenu. Če bo izpostavljen dežju in zmrzali pozimi ter vročini poleti mora biti odporen proti zmrzali. Prav tako je zelo pomembno, da za fugiranje izberemo ustrezen material. Mozaik nameščen v pohodna tla mora biti brez ostrih robov in enakomerno zglajen ter odporen na močo in čistila.

Keramične ploščice

So različnih oblik, velikosti debelin in barv. Kvaliteta je različna glede na namen uporabe (tla, stena) pa tudi kakovost talnih ploščic je zelo različna. Ploščice odporne proti zmrzali so zelo trde in zato je njih obdelava težavna.

Marmor

Se težko oblikuje ročno, ker poka po plastnicah in ne na mestu pritiska, zato ga je potrebno žagati ali uporabiti marmor, ki se lažje oblikuje. Marmor lahko naročite že razrezan, največkrat velikosti 1 x 2 cm v nekaj deset različnih barvnih odtenkih naravnega kamna. Tako obdelan kamen je precej drag. Končni izgled pa daje mozaiku poseben čar, ki ga pooseblja lepota naravnega kamna.

Prodec

Je večinoma ovalnih oblik. Največkrat ga zasledimo v barvnih odtenkih od bele preko sive do črne. Redkeje pa nastopa v rjavi, zeleni ali rdeči barvi. Najprimerneje ga je polagati v gradbeno lepilo ali malto zaradi njegove ovalne oblike. Prav zaradi tega za tlake ni primeren razen, če ga strojno spoliramo do popolne ravnine. Končni izgled je lahko zelo zanimiv.

Opeka

Opeka se oblikuje mnogo lažje kot marmor, a je na voljo v omejenih barvah. Izbiramo lahko le v odtenkih od drap, oranžne do opečno rjave. Mozaik iz opeke je umirjenih tonov, več poudarka je zato potrebno posvetiti obliki in kontrastu. Zelo primeren je za tlake s talnim ogrevanjem saj dobro prevaja toploto, hkrati pa deluje toplo tudi poleti, ko tla ne ogrevamo. Priprava materiala je zamudna, če ga kupimo pa je precej drag in lahko različnih debelin. Za tlake je primerno polaganje na gradbeno lepilo ali v beton. Po nekaj dneh ga je potrebno še strojno spolirati do sijaja.

Vitreous glass

Je vrsta stekla za izdelavo mozaikov s polno barvo ter zrnasto strukturo, zaradi tega v niansah malenkostno odstopa od osnovnega barvnega tona. Površina stekla je ravna, tako da je primeren za pohodne in ravne površine. Primeren tudi za zunanjo uporabo. Mogoče ga je dobiti v široki paleti različnih barv največkrat velikosti 20x20 mm in debeline 4 mm. Ker se ne lomi vedno tako kot bi želeli, se je potrebno spretnosti lomljenja in oblikovanja priučiti iz izkušenj. Je precej drag.

Barvno steklo

Izdelujejo v mnogih barvah. V debelini stekla so malenkostna odstopanja. Lahko se uporablja zunaj in je relativno poceni. Pri izbiri ozadja in lepila moramo biti pazljivi, ker se skozi steklo vidi do lepila in podlage.

Smalti

Je steklo narejeno posebej za izdelavo mozaikov. Imenujejo ga tudi beneško steklo. Zmletemu kremenu dodajo kalijev karbonat ter magnezij ali svinec za večjo trdnost in za barve različne kovinske okside. Obdelava v talilni peči traja 12 ur pri temperaturi 1200 - 1500 °C. Rezultat obdelave so približno 15 cm veliki kosi stekla, ki jih nato razlomijo na cca. 1x2 cm velike pravokotne kose. Smalti je cenjen zaradi čiste in bistre površine, neprosojnosti ter množice različnih nians vseh barv. Je klasičnega izgleda in drag. Različne barvne tone (več kot tisoč) dosežejo z:

rdeča: selenov anhidrid s kadmijevim sulfidom (najdražji)
rumena: kadmijev oksid
oker: železov oksid ali kositrov oksid
zelena: bakrov ali kositrov oksid
svetlo zelena: kromov oksid
svetlo modra: bakrov oksid
temno modra: kobaltov oksid (drag)
vijolična: kobaltov s kadmijevim oksidom ter dodan selenov anhidrid
črna: visok odstotek uranove soli (ni radioaktivna)
bela: kalcijev karbonat ali titanov oksid

Školjke

So lahko zanimiv dodatek vendar pa so zelo porozne, zato pri fugiranju težko odstranimo madeže fugirne mase.

Drugo

Danes se uporabljajo tudi mnogi drugi materiali kot so kovina, plastika, itd. vendar pa je potrebno predvideti končni izgled, saj lahko mozaik iz takih materialov izgleda cenen in odbijajoč.

Podlage

Največkrat se za podlago mozaika uporablja les. Biti mora biti brez smole in raven. Les, ki se rad zvija in upogiba je neuporaben, še toliko bolj ker pri izdelavi mozaika uporabljamo lepila, ki vsebujejo vodo in bi to le še pospešilo zvijanje lesa. Primeren je vezan les. Za zunanjo uporabo je potrebno uporabiti les, ki je vodoodporen.

Leseno podlago običajno pripravimo za lepljenje s temeljnim premazom (1 del PVA lepila in 5-10 delov vode). To utrdi površino lesa, tako da se pri delu lepilo in malta ne izsuši prehitro. Priprava podlage z vrezovanjem v les pa naredi podlago hrapavo iz služi za boljši oprijem.

Kot podlaga za mozaik dobro služi tudi zadnja stran keramične ploščice, saj nudi zelo dober oprijem. Prav tako so primerna podlaga razne kovinske plošče. Za 3D mozaike pa se uporabljajo različni predmeti od okraskov, vrtnih figur in vaz. Za talne mozaike so večkrat podlaga sama tla oz. plošča, ki se po do končanem mozaiku le še montira na tla. Za tla, stene in stebre se uporablja tudi pomožno lepljenje na mrežico.

Lepila

Izbira lepila je zelo pomembna.

PVA lepilo se uporablja najpogosteje, ker je široko uporabno, poceni in se suši primerno hitro.

Lepilo za ploščice: je primerno za izdelavo 3D mozaikov, predvsem zato ker se lepo prilagaja zaobljenim površinam saj zapolni vse praznine med ravnim koščkom mozaika in krivino podlage.

Epoksi smola je zelo močna, odporna in zelo dobro lepi neporozne materiale. Ima pa pomanjkljivost, da zelo hitro suši in je neprijetna za uporabo.

Silikon je zelo primeren za lepljenje keramike na keramiko, prav tako za 3D mozaike. Težko se očisti.

Oblikovanje

Poleg izbire materiala, barv in oblike je odvisen končni izgled mozaika tudi od velikosti in oblike koščkov, od velikost fug med koščki mozaika ter od barve fugirne mase

Najpomembnejši je gotovo način razporeditve koščkov in fug med njimi, ki daje vizuelni pečat mozaiku. Ta potek razporeditve se imenuje "andamento" in je lahko izražen na mnoge načine in v različnih kombinacijah. Različne načine dela izrazimo v terminu "opus" s pripono.

opus vermiculatum prihaja od latinske besede za črva, ki ponazarja linije koščkov, ki se vijejo okrog osrednjega lika v mozaiku. Običajno so okrog lika položene dve ali tri vrste opus vermiculatum-a in učinkujejo kot sij okrog lika, ki tako očitneje izstopa iz ozadja.

opus musivicum izraža efekt valovanja na gladini jezera. Vrste se enakomerno krožno vijejo od sredine oz. lika proti robu mozaika.

opus regulatum kot že ime pove je to navadno zaporedje koščkov kot pri opečni steni ali kvadratov na šahovskem polju.

opus palladinium je efekt brez pravila ali zaporedja z naključnimi vzorci in potekom, ki daje mozaiku drugačen, nenavaden izgled.

opus sectile je tehnika pri kateri namesto majhnih koščkov mozaika uporabimo večje, posebej oblikovane kose, ki dajo mozaiku kompaktnejši izgled. Običajno so tudi fuge manjše ali jih sploh ni videti.

nazaj